Angleščina je tuji jezik, ki je še vedno med najbolj razširjenimi komunikacijski jeziki na svetu – če ne celo najbolj razširjen. Kljub morebiti našemu prepričanju, da je kompleksen in, da se ga morebiti ne moremo tako zlahka naučiti je angleščina izredno enostavna.
Še več, če vas je angleščine strah in imate občutek, da vas že celo življenje lovi ali da vas venomer počaka za vogalom, kot grda teta Pehta, da vam uniči življenje ali da vas celo nikoli, ampak res nikoli ne pusti pri miru, vas vabim, da preberete moj zapis o tem, kako se lahko znebite tesnobe in strahu pred angleščino ali še boljše, pred komuniciranjem v angleščini.
V spodnjem zapisu vam bom zaupala najpomembnejše stvari, ki vplivajo na vašo samozavest pri govoru v angleščini – kar pomeni, da vam bom razkrila, da je bistveno pri tem, kako se angleščine učimo in da znanje ni nujno tisto, ki nas ovira pri govoru.
Podala pa vam bom tudi rešitve in praktične nasvete, kako se lahko angleščine naučite hitreje in bolj sproščeno, kar pomeni tudi, da jo boste z lahkoto in bolj samozavestno uporabljali.
Najprej pa si torej oglejmo, kaj so tiste napake pri učenju angleščine, zaradi katerih se jezika morebiti ne naučimo ustrezno in se nam morebiti zato tudi pojavi strah in tesnoba pri govoru.
Angleščina ne pomeni učenje podatkov, ampak besed
Učenje tujega jezika ni podobno učenju letnic ali drugih informacij, ki se jih učimo na pamet.
Angleščina, kot tuji jezik, je orodje s katerim izrazimo svoj notranji svet, svoja čustva, zato so nevronske vezi med temi podatki kompleksnejše, kot če bi preprosto naštevali številke ali povedali svoj naslov.
Za kaj gre?
Ko se učimo tujega jezika se ne učimo le besed, ampak treniramo veščino govora, poslušanja, komuniciranja v novem jeziku, t.j. novem svetu.
Zato, ker smo “potopljeni” v nov svet, naši možgani le-to dojemajo drugače, kot če povemo nekaj številk na pamet.
Pričakovati, torej, od naših možganov, da bi si na enak način zapomnili stavek v angleščini, kot si odlično zapomnijo telefonsko številko je skorajda nemogoče …
Pri učenju jezika se učimo več kot le podatke – učimo se besed.
Učenje angleščine je kot učenje košarke
Učenje angleščine je namreč najbolj podobno učenju veščine – kot recimo plavanju, kolesarjenju ali košarki.
Da bi res obvladali vse te veščine se jih ne bomo učili tako, da bomo sedeli v učilnici in si risali zamahe ali računali kot, pod katerim vržemo žogo v koš, ampak tako, da bomo odšli trenirat plavanje v bazen ali v primeru košarke, na košarkarsko igrišče.
In ker vem, da se učenja košarke nikoli ne bi lotili kot učenja na pamet – zakaj bi to počeli, ko se učite angleščine?
Ko z učenci tiščimo glave skupaj in se pogovarjamo o učenju angleščine, mi le-ti pogosto povedo, da nimajo zadosti velikega besedišča in da si besed enostavno ne zapomnijo.
Kar ni tako neobičajno – še posebej, ko jih vprašam, kako se je učijo. Brez izjeme mi skorajda vsi povedo, da z neumornim ponavljanjem, delanjem seznamov ali učenjem na pamet.
Vse te metode so do neke mere učinkovite, ampak, če želimo besede in stavke na neki stopnji začeti tvoriti in kreirati sami, se od učenja na pamet moramo distancirati že na začetku, ko se morebiti odločimo, da bomo našo angleško pustolovščino začeli v obliki učenja angleščine kot začetnik.
Učenje na pamet ni najboljša rešitev pri učenju tujega jezika.
Tudi prevajanje lahko angleščini le škodi …
Znotraj tega koncepta, kako se naučiti tujega jezika oziroma se ga učiti, kot veščine se skriva še eno izredno pomembno prepričanje, ki ga je potrebno čimprej ovreči, in to je: da prevajamo besede.
Prevajanje je dokaj naravni mehanizem možganov, ko poskuša neznano besedo po liniji najmanjšega odpora odpeljati po cesti, ki je že speljana, in to je v vaš materni jezik, torej v slovenščino.
A, pozor …
Četudi se nam sprva zdi praktičen proces, se možgani pri tem, na daljši rok in ko je besed več in več, izredno utrudijo – namreč to je tako, kot če bi delali obvoze po nepotrebnem in bi zato pokurili več bencina, kot bi bilo ekonomično – na koncu bi vaš avto obstal, na cilj pa ne bi morebiti nikoli prišli.
Pri prevajanju namreč krepite le vezi med obema jezikovnima centroma (angleškim in slovenskim) oziroma krepite le veščino prevajanja in se ne učite nujno tujega jezika.
Za učenje angleščine prav tako ne potrebujete nujno slovarje …
Angleščine se lahko začnete učiti tako, da namesto slovarjev uporabite druga orodja – moje izredno priljubljeno so “flashcardi” ali slike, ki so moje poglavitno orodje pri tečajih angleškega jezika .
S pomočjo slik si boste brez prevajanja ustvarili podobo oziroma referenco v tujem jeziku, ki bo ob tem, ko boste slišali angleško besedo pri vas sprožila povezavo na sliko, ki jo imate v možganih in ne na prevod besede.
Prevajanje in slovarji niso ustrezna orodja pri učenju angleščine.
Katja, kako lahko torej začnem komunicirati v angleščini – brez strahu?
Še preden vam bom povedala, kaj je še najbolj ključno pri tem, da bomo tekoče začeli pogovor s tujcem, naj vas pomirim z dejstvom, da kar 96% vse komunikacije v angleščini poteka v t.i. mednarodni angleščini, in da le 4 % med dvema maternima govorcema.
Torej je strah in verjetnost, da boste naleteli na maternega govorca v živo izredno majhna, kar pomeni tudi, da angleščina več dolgo ni jezik, ki bi ga morali vedeti v nulo (kot Britanci ali Američani), da bi ga uporabljali, ampak je jezik nas vseh – in lahko postane tudi vaš.
Strah, ki ga občutite pred angleščino je v bistvu strah pred neznanim, kar je popolnoma naravna reakcija pred nečim novim in ni nikakor povezana z vašim znanjem angleščine.
Še več, za strah ali tesnobo, ki jo občutite morebiti niste krivi niti sami – morebiti je za to kriva le slaba izkušnja pri učenju angleščine ali prepričanje, da ga morate obvladati v vseh oblikah, da bi ga govorili.
Strahu pred angleščino se lahko izognete tudi tako, da pristopite k učenju angleščine bolj celovito in sproščeno – z uporabo flashcardov in tako, da je ne prevajate ali se je učite na pamet.
Za konec pa vam naj položim na srčka : uporabljajte angleščino – kakršnakoli že je, je jezik nas vseh – in kar je še pomembnejše delajte napake – delajte jih ogromno, ker se boste le tako naučili jezika.
Se beremo spet kmalu.
Katja, mentorica za angleščino pri Angleščina s Katjo